Divje živali
Kako se spopadajo z mrazom?
Ko se temperature spustijo pod ledišče, se mnogi od nas zavijemo v tople odeje in si pripravimo vroč čaj. Kako pa se spopadajo z mrazom živali?
Gosta dlaka in podkožna maščoba
Medvedi, volkovi in drugi sesalci imajo gosto dlako, ki jih ščiti pred mrazom. Poleg tega imajo tudi debelo plast podkožne maščobe, ki preprečuje ohlajanje telesa. Pingvini se v hladnih mesecih združujejo v skupine, da bi se ogreli. S tem zmanjšajo izgubo toplote in se zaščitijo pred ledenim vetrom. Pri tem jim pomaga tudi gosto perje. Ptice, ki živijo v polarnih regijah, imajo še eno zanimivo prilagoditev, ki preprečuje zmrzovanje njihovih nog. Njihove arterije in vene so postavljene tesno druga ob drugo, kar omogoča izmenjavo toplote med krvjo, ki teče v noge, in krvjo, ki se vrača nazaj v telo. To pomeni, da se temperatura nog ohranja tik nad zmrzovanjem, preostanek telesa pa je topel.
Kratke noge in uhlji
Pomembna pa ni samo izolacijska plast maščobe, ampak tudi oblika telesa. Živali morajo imeti mrazu izpostavljeno čim manjšo telesno površino. Za polarne lisice to pomeni, da imajo majhen gobček, kratke uhlje in noge ter okroglo telo, tako da so še najbolj podobne snežni kepi. Tudi ptice imajo bolj čokato telo ter kratke noge in peruti, nekatere celo krajši kljun kot njihovo sorodstvo v toplejših krajih. Bolj kosmati od svojih sorodnikov so tudi metulji, ki živijo v polarnih krajih. Ti metulji imajo tudi manjše telo, ki je temno obarvano, tako da se lahko čim hitreje segrejejo na šibkem soncu.
Sredstvo proti zmrzovanju
Grenlandski morski psi in nekatere vrste žab imajo v krvi posebne beljakovine, ki preprečujejo zmrzovanje telesnih tekočin. Nekatere vrste polarnih rib imajo takšne beljakovine v svojih očeh, da jim ne zmrzneta leča in mrežnica. To jim omogoča, da vidijo tudi v ledeno hladnih vodah Arktike in Antarktike. Po drugi strani lahko nekatere žuželke zmrznejo in se, ko postane spet topleje, enostavno spet odmrznejo ter nadaljujejo svoje življenje, kot da se ni nič zgodilo.
Brlogi in zimsko spanje
Glodavci in nekatere ptice si gradijo posebna zaklonišča, da se zaščitijo pred mrazom. Ta vključujejo tunele pod snegom, gnezda v drevesnih votlinah ali celo posebne strukture iz blata in rastlin. Mnoge živali, kot so svizci, polhi, ježi, netopirji, čmrlji ter nekatere vrste ptic, kač in žab, prezimijo v stanju zimskega spanja. Med zimskim spanjem se telesna temperatura, srčni utrip in dihanje živali močno zmanjšajo, kar zmanjša njihove potrebe po hrani. To jim omogoča, da preživijo v času, ko je malo ali nič hrane. Nekaterim živalim pa zadošča, da le malce upočasnijo presnovo in več počivajo ter tako ne potrebujejo toliko hrane kot v toplejših mesecih.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
Naročniki na dom prejmete 15% popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.
